-
1 job
[‹ob]1) (a person's daily work or employment: She has a job as a bank-clerk; Some of the unemployed men have been out of a job for four years.) služba2) (a piece of work or a task: I have several jobs to do before going to bed.) opravilo•- a good job
- have a job
- just the job
- make the best of a bad job* * *I [džɔb]noundelo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položajcolloquially zadeva; colloquially težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek; American slang nečeden posel, kraja, rop, zločin; printing akcidenčni tisk; economy job card ( —ali ticket) — seznam delavčevih delovnih urjob analysis — analiza dela, analiza zaposlenostibad job — slaba stvar, težek položaj, neuspehby the job — na akord, od kosa plačano delowhat a job! — to je obupno!to make the best of a bad job — popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevoljeto give it up as a bad job — opustiti kaj, kar je brezupnoit is your job to do — it tvoja naloga je, da to naredišto be on the job — pridno delati, pazitia put-up job — naprej dogovorjen zločin, prevaraAmerican to lie down on the job — zanemarjati delo, zabušavatiAmerican colloquially she is a tough job — ona je žilavaII [džɔb]1.intransitive verbdelati na akord; špekulirati, igrati na borzi, trgovati z delnicami; priložnostno delati;2.transitive verbdati akordno delo; preprodajati, špekulirati s, z; najeti, dati v najem (konja, voz); izrabljati službo za privaten zaslužek ali korist; uničiti kogato job s.o. into a post — vriniti koga na položajAmerican slang to job s.o. out of — oslepariti koga za kajIII [džɔb]nounvbod, zbodljaj, sunek; potegljaj z brzdoIV [džɔb]1.transitive verbzbosti, prebosti; izbosti ( out), izbezati; potegniti konja za brzdo;2.intransitive verbbosti, udariti (at) -
2 odds
1) (chances; probability: The odds are that he will win.) verjetnost2) (a difference in strength, in favour of one side: They are fighting against heavy odds.) premoč* * *[ɔdz]nounplural (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča; sport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri staviodds and ends — drobnarije, ostankito give s.o. odds — dati tekmecu prednostagainst long odds — proti veliki premoči, z malo upanja na uspehit makes ( —ali is) no odds — nič ne de, ni važnoodds are against us — izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhnathe odds are that — verjetno je, dawhat's the odds? — kaj je na tem?, to pa res ni važno!what odds is it to him? — kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga? -
3 rough
1. adjective1) (not smooth: Her skin felt rough.) hrapav2) (uneven: a rough path.) neraven3) (harsh; unpleasant: a rough voice; She's had a rough time since her husband died.) raskav; neprijeten4) (noisy and violent: rough behaviour.) surov5) (stormy: The sea was rough; rough weather.) razburkan6) (not complete or exact; approximate: a rough drawing; a rough idea/estimate.) grob2. noun1) (a violent bully: a gang of roughs.) surovina2) (uneven or uncultivated ground on a golf course: I lost my ball in the rough.) zunaj igrišča•- roughly- roughness
- roughage
- roughen
- rough diamond
- rough-and-ready
- rough-and-tumble
- rough it
- rough out* * *I [rʌf]nounhrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostakin the rough — v surovem, neobdelanem stanjuto take s.o. in the rough — vzeti koga, kakršen jeto take the rough with the smooth — enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejoII [rʌf]1.adjectivehrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen ( with od); (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do), neizprosen; nedokončan, v glavnih črtahrough and ready — grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiranrough coat, rough cast — omet, ometavanjerough copy, rough draft — osnutek, skica, prvi načrt, konceptrough diamond — nebrušen diamant, figuratively nekultiviran, neuglajen, a pošten človekrough house American slang burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in preteprough luck — slaba sreča, smolarough music — neubrana glasba, kričanjethe rough sex — moški spol; moškirough tongue — surov, oster jezikin a rough voice — grobo, osornorough work — surovo, neizdelano, nedovršeno deloit is rough on me — ni pravično do mene; nimam srečeto give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figuratively pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedatito have a rough time — mnogo pretrpeti, imeti hude težaveshe had a rough time — mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlohe had it rough — mnogo je prestal, pretrpelthis is rough luck for me — to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil;2.adverbgrobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na nagloto lie, to sleep rough — ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)to play rough sport grobo igratito ride rough — divje, ne po pravilih jezditiIII [rʌf]transitive verbgrobo obdelati, napraviti grobo (hrapavo); grobo ravnati, postopati (s kom); na hitro narediti; zabiti ostre žeblje v podkev; krotiti konja; intransitive verb sport grobo igratito rough it — imeti trdo življenje, z muko se prebijati skozi življenje; grobo, surovo se obnašatiI had to rough it — moral sem se prebijati (živeti, potovati) brez udobnosti
См. также в других словарях:
Glück — 1. Am Glück ist alles gelegen. Frz.: Il n y a qu heure et malheur en ce monde. Lat.: Fortuna homini plus quam consilium valet. 2. Bâr d s Glück hat, fürt di Braut hem. (Henneberg.) – Frommann, II, 411, 141. 3. Bei grossem Glück bedarf man gute… … Deutsches Sprichwörter-Lexikon
samó — prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
cvèsti — tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ in cve ] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebésa — bés s mn. (ẹ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šè — prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
